Odprta koda je koncept, ki se je pojavil v povezavi z digitalnim razvojem in tako imenovano prosto programsko opremo. Temelji na ideji identificiranja in razvijanja različnih vrst prostosti uporabnika, po kateri se tradicionalne pravice, povezane z upravljanjem in nadzorovanjem vsebine, izdatno povečajo z možnostjo proste uporabe, kopiranja, distribuiranja, preučevanja, spreminjanja in izpopolnjevanja programske opreme. Ta premik je videti kot revolucija v razmerju do tradicionalnih načinov upravljanja digitalne in kulturne vsebine, kajti spodbuja aktivno vlogo uporabnika, čigar nekdanji status sprejemnika se s tem spremeni v status soustvarjalca ali soudeleženca v mediaciji.
Ta nova paradigma je močno vplivala na sodobno digitalno kulturo in tehnološki razvoj, postala pa je pomembna tudi v odnosu do sodobne kulture in politike. Odprta koda in filozofija, na kateri temelji, sta doslej delovali kot sprožilec za razkrivanje novih načinov sodelovanja in souporabe kulture tako v internetnem okolju kakor tudi zunaj njega. V tem smislu sta vpeljali nove sodelovalne načine razumevanja kulture in politike, ki tečejo skozi gibanja, kot sta Occupy v Evropski uniji in 15M v Španiji, do bolj specifičnih procesov, s pomočjo katerih je mogoče ustvarjati umetnost in urejati relevantne institucije.
Dandanes možnost »odprtokodne umetnosti« razumemo predvsem kot projekcijo oziroma obzorje sodobne umetnostne prakse, ne pa kot izpolnjeno realnost. Osredotočena je na razmišljanje o novih načinih produkcije in distribucije umetnosti ter na izpodbijanje tradicionalnih konvencij in institucij s sodelovalnimi oblikami delovanja, souporabe in tudi interakcije z družbo.
fotografija 1: Lluís Bover. © Fundació Antoni Tàpies
dostopno z licenco CC BY-NC-SA
fotografija: Lluís Bover. © Fundació Antoni Tàpies
dostopno z licenco CC BY-NC-SA
fotografija 3: Lluís Bover. © Fundació Antoni Tàpies
dostopno z licenco CC BY-NC-SA