Jezik – oziroma zapisana beseda – je primarni medij literature in drugih disciplin in medijev, ki temeljijo na besedilu, lahko pa je tudi primarni medij v umetniški praksi. Čeprav je bilo besedilo že v preteklosti pogosto uporabljeno v likovni umetnosti, konceptualni umetniki od šestdesetih let naprej poudarjajo pomen besedila za izražanje svojih konceptov in idej.
Številna konceptualna umetniška dela iz Jugoslavije v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih so se ukvarjala z besedilom in tako je nastalo nekaj mojstrovin jugoslovanske zgodovine umetnosti. Delo in eksperimentiranje z besedili sta privzela različne oblike: besedilne izjave, vizualno poezijo, umetniške instalacije, body art, performanse oziroma intervencije v odprtih prostorih in galerijah.
Konceptualna umetniška praksa iz Vojvodine se je besedila lotila in ga pogosto uporabljala kot eksperiment; tako je nastal nekakšen tok, presečišče med literaturo in likovno umetnostjo, ki ga umetnostna zgodovina pozna pod imenom »vojvodinski tekstualizem«. Nekaj primerov post-neo-avantgardne umetniške prakse od osemdesetih let naprej je nadaljevalo to smer, pogosto tudi z vključevanjem multimedialnosti. Nekaj jih najdemo v zbirki Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine.
natipkano besedilo na papirju
x (29 x 21 cm)
© Muzej savremene umetnosti Vojvodine, foto Marko Ercegović
črno-bela fotografija
3 x (51,5 x 35 cm)
© Muzej savremene umetnosti Vojvodine, foto Marko Ercegović
črno-bela fotografija, besedilo na papirju
x 21 cm, 64 x 43 cm
© Muzej savremene umetnosti Vojvodine, foto Marko Ercegović
kolaž
41,4 x 27,7 cm
© Muzej savremene umetnosti Vojvodine, foto Marko Ercegović