Umetnost kot praksa

Kako nastaja umetnost, kaj je umetniško delo in kako umetniki delujejo – vse to se je radikalno spremenilo z vznikom konceptualne umetnosti v šestdesetih letih 20. stoletja. Umetnikovi interesi so se oddaljili od predstave o tradicionalni umetnini kot zaključenem objektu z določenimi estetskimi potezami in se približali ideji, na kateri temelji umetniško delo. Koncept je prevladal nad obliko, ki bi jo lahko imel izdelani objekt, in za uresničitev koncepta so postala primerna vsa razpoložljiva sredstva, tudi najskromnejša. Namesto da bi temeljilo na predmetih, se je ustvarjanje umetnosti oprlo na proces. Ko so ustvarjalne dejavnosti, ki so jih prakticirali umetniki, prevladale nad predmeti, so tudi umetnost kot tako začeli razumeti kot prakso. Tako so različni povezani dogodki in spremembe v jugoslovanski umetnosti med letoma 1966 in 1978 dobili ime nova umetniška praksa. Umetniki, ki so postajali dejavni v tej praksi, so se soočili z vprašanji družbenih razlogov in okoliščin, povezanih z njihovim delom, z razlogi za nastanek njihovih umetniških del, distribucijskimi kanali in umetnostnim sistemom v celoti. Daleč onkraj tega pa so kritično raziskovali tudi kulturne, politične in ekonomske razmere v družbi. S tem namenom so razvili nove načine izražanja, v umetnost pa so vstopili tudi novi mediji – performans, fotografija, video, instalacije, akcije in intervencije v urbanem prostoru. Umetniki, ki v tej smeri nadaljujejo še danes, čeprav so jo prilagodili spremenjenim družbenim, političnim, kulturnim, ekonomskim in tehnološkim razmeram, in katerih delo je aktivno angažirano v družbeni sferi, so razvili nov niz umetniških praks, v katere so vključeni vsi novi mediji, ki so jim na voljo, s čimer so polje umetnosti razširili še na druge discipline in pogosto delujejo kot pobudniki in pospeševalci pozitivnih družbenih sprememb. Štirje umetniki in štiri umetniška dela pred vami so primeri teh praks v različnih prostorih in časih.

• 

  André Cadere

  Brez naslova / Bez naziva, 1973
  

  črno-beli film, zvok, 3’

  direktor fotografije: Alain Fleischer

  produkcija: Ida Biard – Le Galerie des Locataires, Pariz

  © MSU

• 

  Željko Jerman

  Moje leto / Moja godina, 1977
  

  1. januar–31. december 1977

  črno-bele fotografije

  flomaster, besedilo, papir

  365 x (29,7 x 21) cm

  © MSU

• 

  Goran Trbuljak

  Nič novega ali izvirnega nočem pokazati / Ne želim pokazati ništa novo i originalno, 1971
  

  sitotisk, papir

  59 x 41,5 cm

  © MSU

• 

  Goran Trbuljak

  Dejstvo, da je nekomu dana priložnost, da pripravi razstavo, je pomembnejše od tistega, kar je predstavljeno na tej razstavi / Činjenica da je nekom dana mogućnost da napravi izložbu važnija je od onoga što će na toj izložbi biti pokazano, 1973
  

  sitotisk, papir

  69,2 x 49,7 cm

  © MSU

• 

  Goran Trbuljak

  S to razstavo ohranjam kontinuiteto v svojem delu / Ovom izložbom održavam kontinuitet u svom radu, 1979
  

  sitotisk, papir

  40,9 x 59,1

  © MSU

• 

  Andreja Kulunčić

  Zaprta realnost - zarodek / Zatvorena zbilja – embrio, 1999–2000
  

  Sodelujoči: Trudy Lane, Gabrijela Sabol, Matija Pužar, Ivo Martinović

  večdisciplinarni umetniški projekt

  spletišče (http://embryo.inet.hr) in instalacija

  12 grafov (digitalni tisk / papir 59 x 42 cm)
  12 VHS-videokaset
  material, ustvarjen v prvih šestih mesecih projekta (11 zvezkov, računalniških natisov in fotokopij / papir)
  CD ROM
  dokumentacija projekta s tremi vabljenimi udeleženci, 2 VHS-videokaseti, 1 vezan natis
  projektni katalog

  © MSU