Umetnost je izraz človeške ustvarjalnosti in domišljije. Z umetnostjo ljudje izražajo svoje misli in občutja. To je mogoče storiti različno: plesalci se izražajo z gibanjem, pesniki in pisatelji s pisanjem, glasbeniki z zvokom … Slikarji, kiparji, videoustvarjalci, spletni umetniki, grafični ustvarjalci in fotografi so umetniki, ki se izražajo z vizualnimi upodobitvami. Ustvarjajo slike, kipe, fotografije, videe, grafike … Imenujemo jih likovni in vizualni umetniki.
Umetniki vidijo svet in ga razlagajo precej drugače od večine drugih ljudi, zato nam lahko razkrijejo drugačne načine razmišljanja in opazovanja sveta. Umetniki zastavljajo vprašanja o ustaljenih pravilih tako v življenju kakor tudi v umetnosti in si nenehno izmišljajo nove oblike ustvarjanja umetnosti (tudi z novimi materiali).
Tu lahko preberete več o štirih zelo različnih, a zanimivih umetnikih:
je začel slikati kot srednješolec v rojstnem kraju Karlovcu, nato pa se je zaradi študija na likovni akademiji preselil v Zagreb, kjer živi in slika še danes. Toda Vaništa ni preprosto slikar, še manj pa je običajen slikar. Poleg slik ustvarja tudi časopisne in knjižne ilustracije ter gledališko scenografijo, za ustvarjanje umetnosti pa uporablja običajne, vsakdanje predmete. Prav tako tudi ne slika le tega, kar nas obdaja – ljudi, stvari ali prizorov iz narave. V slikah zna upodobiti tudi praznino in tišino. Svojih misli in idej o umetnosti in življenju ne izraža le s slikami, temveč je o tem pogosto tudi pisal in ta besedila kot pisma poslal svojim prijateljem. Posebno skupino so oblikovali prijatelji, ki so tudi bili umetniki in ki so med letoma 1959 in 1966 sestavljali skupino Gorgona. Skupaj so ustvarili neki drug svet, v katerem so preproste, vsakdanje stvari – predmeti in obredi – postale umetniške dejavnosti. Izmenjevali so si pisma, hodili na sprehode v naravo, v časopisih so objavljali oglase, ki so jih ustvarili sami, zamišljali so si nemogoče projekte in počeli še marsikaj nenavadnega. Umetnost je ustvarjala njihov svet, njihovo svobodo; tu je igra postala resna stvar in Josip Vaništa vam lahko pokaže del tega sveta.
je bil eden najnenavadnejših umetnikov v Sloveniji, ki je svoja dela ustvarjal mimo vseh sodobnih smernic. Bil je samouk – to pomeni, da ni imel priložnosti, da bi v umetniških šolah pridobil formalno umetnostno izobrazbo. Preživljal se je z delom v bolnišnični prosekturi, kjer se je vsak dan srečeval s smrtjo. A vendar mu je iz vseh teh težkih in nesrečnih okoliščin uspelo ustvariti edinstvene umetnine, ki upodabljajo naše kratko življenje. Njegove slike so temačne in nekako otožne, a kljub temu nenavadno privlačne. Ob ogledovanju njegovih del pomislimo na smrt, zato začnemo bolj ceniti življenje, ki nam je dano.
je bila ena najvplivnejših umetnic v Srbiji in nekdanji Jugoslaviji. Čeprav je študirala na beograjski likovni akademiji, jo je raziskovanje privedlo do bolj eksperimentalnega pristopa, s katerim je raziskovala odnose med različnimi umetnostnimi zvrstmi (slikarstvo, literatura, gledališče, film itn.) in že od konca šestdesetih let uporabljala nove medije (zvok, snemanje na magnetofonski trak, super 8 film in video). Poznanovićeva je verjela v kolektivno umetniško delo in njena umetniška praksa se je večinoma razvijala v skupnem prizadevanju z drugimi umetniki, umetniškimi skupinami in njenimi učenci. Njen opus sestavljajo različni umetniški predmeti, video, fotografska in besedilna dokumentacija, ki so vsi del njenega raznovrstnega raziskovanja.
Bogdanka Poznanović je bila prva profesorica novih medijev in videoumetnosti v Jugoslaviji. Učila je več generacij umetnikov in jih seznanjala z novimi, inovativnimi praksami in različnimi načini mišljenja onkraj umetnosti.
Kay je psevdonim katalonske ustvarjalke grafitov in družbene aktivistke, ki se je rodila v mestu Tremp (Katalonija, Španija) leta 1973. Kay je umetnost začela zanimati že zelo zgodaj, ko je preživljala čas s svojim bratom, ki je ljubiteljsko ustvarjal stripe. V Barcelono se je preselila, da bi na tamkajšnji tehnični šoli študirala računalniško programiranje. Z gibanjem 15 M je postala politično aktivna. Zdaj je njeno življenje razpeto med Barcelono in Ljubljano. Njeno delo je običajno povezano z raziskovanjem človeške usode. Zelo je kritična do pohlepa, revščine, dolgočasja in odtujenosti. Publikacija Grafitarska pištola (Graffiti Gun) vsebuje vse pomembnejše grafite, ki jih je ustvarila po vsem svetu.
»Odkrivajmo umetnost« je izobraževalni portal, kjer lahko odkrivate zanimiva dejstva o umetnosti in galerijah − umetnostnih muzejih.
Spletni portal Odkrivajmo umetnost (Discovering Art) je nastal v sodelovanju štirih institucij:
Muzeja sodobne umetnosti Zagreb, Fundacije Antoni Tàpies iz Barcelone, Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine in Koroške galerije likovnih umetnosti.
Portal je del evropskega projekta Performing the Museum.
