umetniško orodje in material
Umetniško orodje in material so različne stvari, ki jih umetniki uporabljajo pri ustvarjanju umetniških del. Dandanes vse to običajno kupijo v posebnih trgovinah z umetniškimi potrebščinami. Umetniki zbirajo tudi predmete in material iz svojega okolja. Včasih za stvaritev umetniškega dela uporabijo veliko vsakdanjih predmetov, predmetov, ki so jih našli v naravi, kot so pesek, zemlja in tako naprej. Nekateri umetniki kot material uporabljajo tudi lastno telo; njihova dejanja, govor in gibi lahko postanejo umetniško delo. Celo igra je lahko umetnina.
V preteklosti ni bilo trgovin, polnih umetniških potrebščin. Umetniki so se morali zelo potruditi, da so dobili vse orodje in material, ki so ju potrebovali. Posebno težko je bilo dobiti barve in pigmente. Pigmenti so se pridobivali iz različnih barvnih prsti in z drgnjenjem in obdelavo različnih mineralov. Pigmente so umetniki morali kupiti, barve pa so namešali sami. Nekatere pigmente je bilo zelo težko dobiti, ker so bili zelo redki, pogosto pa tudi zelo dragi.
Slikar Jože Tisnikar je živel in delal v dvajsetem stoletju, ko je večina umetnikov že kupovala barve v trgovinah, toda Tisnikar je bil izjema. Naučil se jih je mešati s tehniko jajčne tempere, ki so jo do 15. stoletja uporabljali stari mojstri, ki so slikali na leseno podlago. V 15. stoletju so nizozemski slikarji začeli uporabljati oljne barve, s katerimi so slikali na kos platna, razpet na okvirju. Dandanes večina slikarjev uporablja tovarniško narejene oljne ali akrilne barve.
Če hočeš, lahko poskusiš sam(a) zmešati jajčno tempero. Potrebuješ le rumenjak, malce kisa in pigmenta. Ni ti treba kupovati dragih pigmentov – za svoj eksperiment doma lahko uporabiš kredo, zdrobljeno v prah. Oglej si video, ki prikazuje pripravo jajčne tempere.
Oglej si tudi nekaj primerov umetniških del, ki so izdelana z različnimi tehnikami in s pomočjo različnega materiala.
Črke, besede in povedi so lahko material, ki ga umetniki uporabijo za likovno izražanje. Besede lahko postanejo podobe in sporočila lahko postanejo umetniška dela.
»Na vse, kar kupiš ali imaš, napiši ime« je sporočilo, ki nam ga je namenil umetnik Vlado Martek.
To je počel tudi sam. Na hišo, na primer, je napisal besedo »hiša«.
Toda na nekatere predmete je napisal tudi napačna poimenovanja, da bi zmedel gledalce in jih prisilil v razmislek o teh rečeh.
Vabi te, da storiš enako. Sledi njegovemu nasvetu in zapiši resnična poimenovanja – ali pa si izmisli poimenovanje, ki bi ga rad(a) nadel(a) predmetu, ki ga vidiš.
Umetnika sta z letalom potovala iz Evrope na Vzhod in v različnih državah opazila različne tipe stranišč. Spomnila sta se, da je filozof Slavoj Žižek pisal o tem in zatrdil, da lahko značaje različnih narodov prepoznaš v različnih tipih stranišč. Umetnika sta jih naštela pet, tekstilni delavci v Indiji pa so izvezli njune skice stranišč na blago. Posnela sta tudi video o postopku šivanja teh gobelinov.
je umetnik, ki slik ne izdeluje le z nanašanjem barv na platno, temveč tudi s tem, da na platno postavi različne predmete iz svojega okolja. Prihaja iz mesta Ravne, kjer železarna zaposluje večino prebivalstva, zato v svoje delo kot material pogosto vključuje železo.
je bil samouk. Mešanja jajčne tempere se je naučil iz knjig. Včasih je mešal sestavine, ki jih je imel v tistem trenutku pač pri roki, kajti na začetku kariere ni imel dovolj denarja za kupovanje dragega slikarskega materiala. Rezultat je umetnost, izdelana z barvami, ki na njegovih slikah ustvarjajo zelo posebno atmosfero.
Na žalost je bil glede sestavin, ki jih je kombiniral s tehniko jajčne tempere, zelo skrivnosten. Zato imajo restavratorji dandanes veliko težav, ko skušajo restavrirati njegova dela.
in umetniki gibanja Arte Povera (siromašna umetnost) v svojih delih uporabljajo veliko vsakdanjih predmetov, ki jih najdemo v naravi, recimo pesek, prst in tako naprej. Oglej si nekaj del, ki jih je ustvaril Antoni Tàpies, in bodi posebno pozoren (na) na uporabljeni material.
Umetniku Brunu Munariju ni bilo pomembno le to, da umetnost vidi, temveč tudi, da se z njo igra – da igra umetnost.
Eno od njegovih umetniških del, Flexy, je nastalo leta 1968 v njegovem ateljeju v Milanu. Osrednji del je izdelan iz jekla in tehta 40 gramov.
Ko delo samuje, je pri miru, ko pa se z njim igraš, lahko privzame nešteto oblik. Iz dvodimenzionalnega predmeta se lahko spremeni v tridimenzionalnega in nasprotno, lahko se premika v različnih smereh in privzema različne sijajne prostorske oblike. Vse je odvisno od tvojega usmerjanja in domišljije, ki jo prineseš v to odprto igro.
V tem umetniškem delu, ki ga je ustvaril Dadamaino, ni nič določeno vnaprej, temveč se lahko številne kombinacije pojavijo pred našimi očmi.
Slediti moramo le umetnikovemu povabilu, naj prosto premikamo rdeče plastične kocke, ki drsijo po najlonskih nitih. Tako lahko vsakokrat, ko spremenimo položaj posamezne kocke, ustvarimo drugačno podobo. S premikanjem kock in spreminjanjem slike sodeluješ v ustvarjanju te umetnine!
»Odkrivajmo umetnost« je izobraževalni portal, kjer lahko odkrivate zanimiva dejstva o umetnosti in galerijah − umetnostnih muzejih.
Spletni portal Odkrivajmo umetnost (Discovering Art) je nastal v sodelovanju štirih institucij:
Muzeja sodobne umetnosti Zagreb, Fundacije Antoni Tàpies iz Barcelone, Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine in Koroške galerije likovnih umetnosti.
Portal je del evropskega projekta Performing the Museum.
