Kolektivno delo

Kolektivna umetniška produkcija se je v različnih oblikah pojavljala celotno 20. stoletje. Umetniki s skupnim ciljem so delovali v čvrsto strukturiranih skupinah, da bi uveljavili skupen umetniški program, in v neformalnih skupnostih, da bi združili svoje sorodne svetovne nazore. Kolektivno delo v obliki skupin z manifesti in skupnimi estetskimi programi, ki je bilo značilno za historične avantgarde, je v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih izpodrinila vrsta ohlapnejših, manj koherentnih skupin konceptualnih umetnikov, v postmodernizmu pa se je pojavilo znova, in to prav kot njihova imitacija, citat oziroma parodija. Kolektivno umetniško iskanje alternativnega prostora za uresničevanje umetniških del se pogosto pojavlja v nenaklonjenem družbenem in/ali kulturnem kontekstu in kot nasprotje dominantnih družbenih in umetniških vrednot in norm. Morda je duhovna sorodnost, skupen svetovni nazor ali politično stališče tisto, kar umetnike z zelo različnimi pristopi in jeziki spodbudi k sodelovanju v kolektivnem delu, medtem ko lahko kolektiv predstavlja idejo, ki je popolna nasprotna predstavi o prostoru zmanjšanega individualizma. Delo in dejavnosti, ki jih izvaja skupina, načini in oblike interakcije med člani ter razmerje, ki se vzpostavi med kolektivom in posameznikom, lahko privzamejo vrsto zelo različnih oblik, od preproste izmenjave idej do skupinskih razstav in akcij ter vse do produkcije kolektivnih umetniških del. Sleherna skupina vzpostavi svoj edinstveni način kolektivnega obstoja in delovanja; nekaj primerov lahko odkrijete tukaj.

»Odkrivajmo umetnost« je izobraževalni portal, kjer lahko odkrivate zanimiva dejstva o umetnosti in galerijah − umetnostnih muzejih.

Spletni portal Odkrivajmo umetnost (Discovering Art) je nastal v sodelovanju štirih institucij:

Muzeja sodobne umetnosti Zagreb, Fundacije Antoni Tàpies iz Barcelone, Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine in Koroške galerije likovnih umetnosti.

Portal je del evropskega projekta Performing the Museum.